Izvršba je pravni postopek, ki se začne, ko dolžnik ne izpolni svoje obveznosti prostovoljno. Gre za kompleksen proces, ki ga ureja Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). V tem članku bomo podrobneje pogledali, kaj izvršba sploh je, kako poteka in kaj lahko storite, če se znajdete v vlogi dolžnika ali upnika.
Kdaj pride do izvršbe?
Do izvršbe pride, ko dolžnik ne poravna svojih obveznosti v roku, ki je bil določen v izvršilnem naslovu. Izvršilni naslov je lahko pravnomočna sodba, sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, notarski zapis z neposredno izvršljivostjo ali drug dokument, ki ga kot takega določa zakon.
Če dolžnik svoje obveznosti ne izpolni prostovoljno, lahko upnik predlaga izvršbo na različne načine:
- Na dolžnikova denarna sredstva pri bankah in hranilnicah
- Na dolžnikove premičnine
- Na dolžnikove nepremičnine
- Na dolžnikove terjatve
- Na dolžnikov delež v družbi
Potek izvršilnega postopka
Izvršilni postopek se začne na predlog upnika, ki ga vloži pri pristojnem sodišču. Upnik mora v predlogu navesti izvršilni naslov, dolžnika, sredstvo in predmet izvršbe ter druge podatke, potrebne za izvedbo izvršbe.
Če sodišče ugotovi, da je predlog za izvršbo utemeljen, izda sklep o izvršbi. Zoper sklep je mogoča pritožba v roku 8 dni od vročitve sklepa. Če dolžnik v tem roku ne vloži pritožbe ali je ta zavrnjena, postane sklep pravnomočen in se lahko začne opravljati izvršba.
Izvršbo opravi izvršitelj, ki ga določi sodišče. Izvršitelj mora pri opravljanju svojega dela ravnati hitro in učinkovito, hkrati pa varovati dostojanstvo dolžnika. O vsakem opravljenem izvršilnem dejanju mora sestaviti zapisnik.
Pravna sredstva v izvršilnem postopku
Dolžnik ima v izvršilnem postopku na voljo različna pravna sredstva, s katerimi lahko ugovarja zoper sklep o izvršbi ali samo izvršbo. Najpomembnejši pravni sredstvi sta:
- Ugovor proti sklepu o izvršbi: Dolžnik lahko v roku 8 dni od prejema sklepa vloži ugovor, v katerem navede razloge, zaradi katerih meni, da izvršba ni dopustna. Razlogi za ugovor so lahko formalni (npr. pristojnost sodišča, legitimacija strank) ali vsebinski (npr. zastaranje terjatve, pobot).
- Tožba za ugotovitev nedopustnosti izvršbe: Če dolžnik zamudi rok za ugovor ali je ta zavrnjen, lahko v roku 30 dni vloži tožbo za ugotovitev nedopustnosti izvršbe. V tožbi mora navesti vse razloge, zaradi katerih meni, da je izvršba nedopustna. O tožbi odloča pravdno sodišče.
Poleg teh dveh sredstev ima dolžnik še nekatere druge možnosti, kot so predlog za odlog izvršbe, predlog za omejitev izvršbe in predlog za ustavitev izvršbe.
Kaj lahko stori upnik za uspešno izvršbo?
Če ste v vlogi upnika, je pomembno, da za izvršbo izberete sredstvo in predmet, ki bosta omogočila najhitrejše in najučinkovitejše poplačilo vaše terjatve. Pri tem vam lahko pomaga odvetnik ali izvršitelj.
Priporočljivo je tudi, da pred začetkom izvršbe preverite premoženjsko stanje dolžnika. To lahko storite z vpogledom v različne javne evidence (zemljiška knjiga, sodni register, register neposestnih zastavnih pravic itd.).
Če se med izvršilnim postopkom izkaže, da dolžnik nima premoženja, ki bi lahko bilo predmet izvršbe, lahko upnik predlaga t.i. izpopolnitev izvršbe. To pomeni, da upnik razširi izvršbo na dolžnikovo premoženje, ki v sklepu o izvršbi ni bilo navedeno.
Posledice izvršbe za dolžnika
Izvršba je za dolžnika lahko zelo stresen in neprijeten postopek. Ne samo, da lahko ostane brez svojega premoženja, ampak se mu zaradi izvršbe poslabša tudi kreditna sposobnost. Podatki o izvršilnih postopkih se namreč beležijo v različnih evidencah, ki jih preverjajo banke in druge finančne institucije pri odobritvi posojil.
Če se znajdete v situaciji, ko vam grozi izvršba, je ključno, da ukrepate čim prej. Poskusite se dogovoriti z upnikom za obročno odplačilo dolga ali drug način poravnave obveznosti. Če to ni mogoče, pa izkoristite pravna sredstva, ki so vam na voljo, da zavarujete svoje pravice in interese.
Alternativne rešitve namesto izvršbe
Izvršba ni edina pot za poplačilo terjatev. Pred začetkom izvršilnega postopka je smiselno razmisliti tudi o alternativnih možnostih, kot so:
- Izvensodna poravnava: Upnik in dolžnik se lahko dogovorita za prostovoljno poravnavo obveznosti, npr. z obročnim odplačilom, odpisom dela dolga itd.
- Mediacija: Gre za postopek, v katerem nevtralna tretja oseba (mediator) strankama pomaga doseči sporazum o sporni zadevi. Mediacija je prostovoljna, zaupna in neformalna.
- Arbitraža: Je alternativa sodnim postopkom, pri kateri stranki za rešitev spora namesto sodišča pooblastita arbitražo. Arbitražna odločba je praviloma dokončna in izvršljiva.
Te alternative so pogosto hitrejše, cenejše in manj stresne od sodnih postopkov, hkrati pa strankam omogočajo več nadzora nad potekom in izidom spora.
Zaključne misli o izvršbi: Znanje je moč!
Izvršba je kompleksno pravno področje, ki lahko povzroči veliko preglavic tako upnikom kot dolžnikom. Ključno je, da ste seznanjeni s svojimi pravicami in obveznostmi ter da pravočasno ukrepate, če se znajdete v izvršilnem postopku.
Ne glede na to, ali ste v vlogi upnika ali dolžnika, pa je vedno priporočljivo, da se pred začetkom izvršbe posvetujete s pravnim strokovnjakom. Ta vam bo lahko svetoval glede najprimernejšega načina za uveljavitev vaših pravic oziroma obrambo vaših interesov.
Z dobrim poznavanjem pravil igre in proaktivnim pristopom k reševanju težav boste namreč lahko zmanjšali negativne posledice izvršbe in hitreje dosegli svoj cilj – naj bo to poplačilo terjatve ali ohranitev premoženja. Znanje je moč – tudi ko gre za izvršbo!
